Griblje

Zgodovina

Vas Griblje je bila prvič uradno omenjena leta 1526 v urbarjih. V najstarejših zemljevidih se pojavlja pod imenom Grüble. Ime izvira iz staroslovanske besede gribljati, kar pomeni brazdati oziroma orati - kar kaže na dolgo kmetijsko tradicijo tega kraja.

Geografija

Griblje ležijo na levem bregu reke Kolpe v občini Črnomelj, v jugovzhodni Sloveniji. Vas spada v tradicionalno pokrajino Belo krajino in je del statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Nahaja se na nadmorski višini 153 m in zavzema 3,45 km² površine.

Zaselki

Naselje sestavljajo štirje zaselki:

• Dolnje Griblje
• Brinsko selo
• Srednje Griblje
• Gornje Griblje

Cerkev sv. Vida

V vasi stoji cerkev svetega Vida, ki je bila prvič omenjena leta 1526. Sedanji objekt izvira iz 18. stoletja. Cerkev in pokopališče sta bila prvotno tik ob brezovem gozdu, ki so ga kmetje po letu 1848 s pomočjo vprežne živine izkrčili.

Naravne značilnosti

Griblje z okolico so najbolj suh kraj v Beli krajini, z najmanj padavin na m² na leto. Mejna reka Kolpa je v tisočletjih s poplavljanjem ustvarila rodovitne travnike, tako imenovane loke. Ob reki se nahajajo številni studenci zaradi podzemnega delovanja vode.

Rudna peč

V bližini leži kraj Rudna peč, kjer je v plasteh zemlje tudi železova prst - kar nakazuje na nekdanjo rudarsko dejavnost v tem območju.

Bližnja naselja

Pomembnejša bližnja naselja so: Podzemelj (4 km), Gradac (6 km), Črnomelj (9 km) in Adlešiči (6 km).

Prebivalstvo

Leta 2025 ima vas 337 prebivalcev. Poštna številka je 8332 Gradac.

Življenjepis

Niko Županič se je rodil v Gribljah v Beli krajini. Osnovno šolo je obiskoval med letoma 1884 in 1887 v Podzemlju, meščansko šolo in gimnazijo pa med 1887 in 1897 v Novem mestu.

Izobrazba

Po maturi se je vpisal na dunajsko univerzo, kjer je sprva študiral pravo, pozneje pa zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. Leta 1903 je doktoriral na Dunaju. Po doktoratu se je izpopolnjeval na antropoloških inštitutih v Münchnu, Zürichu in Baslu.

Kariera

Po doktoratu je živel v Beogradu, kjer je bil kustos v Zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v Etnografskem muzeju. Od leta 1921 je živel v Ljubljani, kjer je bil do leta 1940 ravnatelj Etnografskega muzeja, nato pa profesor etnologije na Filozofski fakulteti do upokojitve leta 1957.

Dosežki

• Prvi direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani
• Prvi redni profesor za etnologijo na Univerzi v Ljubljani
• Objavil preko 200 razprav, knjig in člankov
• Raziskoval etnično in zgodovinsko preteklost Balkana

Politično delovanje

Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države. Kot član delegacije Kraljevine SHS je sodeloval na pariški mirovni konferenci. Dosegel je, da so Srbi v Niško deklaracijo vnesli tudi odcepitev slovenskega naroda od Avstro-Ogrske.

O zbirki

Narodno blago, ki ga tu objavljamo, je zbrala in zapisala pokojna Katarina Županič iz Gribelj v letih 1894-1895 po nagovoru svojega sina, ki je bil takrat gimnazijec v Novem mestu (1889 do 1897).

Nastanek

Pobudo za zbiranje narodnih pesmi, pripovedk, pregovorov, vraž kakor tudi starih oblek in orodja so dajali dijakom njihovi učitelji, profesorji novomeške gimnazije, posebno Josip Šturm, pater Lacko Hrovat, Rajko Perušek in Ivan Vrhovec.

Tako se je tudi Katarina Županič odzvala želji svojega sina in je narekovala ali zapisala, kar je znala. Po njeni smrti (1921) se je našel v zapuščini zvezek, v katerem so bile zapisane narodne pesmi, pregovori, izreki in nekaj jezikovnega blaga.

O Gribljah

Griblje, velika vas ob Kolpi, ki šteje 110 domov, ležijo na ozemlju belokranjskih Poljcev, in sicer na južni strani, tako da se dotikajo ozemlja Privršcev v adlešički župniji. Poljci stanujejo med Tribučami in Fučkovci na eni ter Metliko na drugi strani, na levem bregu Kolpe, na najlepšem in najplodnejšem delu Bele Krajnske.

Življenjepis Katarine Županič

Katarina Županič se je rodila leta 1855 gospodarju Juretu Pezdircu (po domače »Grizinu«) iz Gribelj, h. št. 42. Dekletce je začelo hoditi v šolo šele z devetimi leti v eno uro hoda oddaljeni Podzemelj, kjer je bila leta 1857 ustanovljena ljudska šola.

Z dvanajstimi leti je končala šolo (1867) in je morala pomagati doma pri kmetovanju. Najprej je gonila ovce na pašo, posebno v breg Kolpe, pozneje pa goveda v brezje.

Leta 1876 je zaprosil za njeno roko premožen posestnik in trgovec Miko Županič. Iz tega zakona se je rodilo 8 otrok: sedem sinov in ena hči. Najstarejši sin Niko je postal doktor filozofije in minister Kraljevine SHS.

Turški vpadi in opustošenje

V času turških vojn (XV. in XVI. stoletje) je Bela krajina silno trpela. Turki so prehajali preko nje, če so hoteli vpasti na Dolenjsko. Na kraju je ostalo belokranjsko polje skoraj prazno, brez prebivalcev. Listine za leto 1524 pišejo za Griblje, da ni ostal niti eden plug po turškem napadu istega leta.

Graščaki so vabili begunce iz Bosne in Hrvaške, da se naselijo na opustošenih poljih. Tako so zasedli prazno zemljo hrvaški begunci, kmetje iz Like in iz porečja Dobre in Mrežnice.

Prišverki - domača imena rodbin

Stari »prišverki« (domača imena) hiš in rodbin v Gribljah in Krasincu povedo, odkod so prišle:

• Šimec (vulgo Judbinjak) — iz Udbine
• Pezdirec (vulgo Loparec) — iz Lopara v Primorju
• Starešinič (vulgo Švarščan) — iz Švarče pri Karlovcu
• Brinci — iz Brinja v Liki
• Krbavci iz Cerkvišč — iz Krbave
• Mušiči iz Podzemlja (vulgo Gomirec) — iz Gomirja

Vsebina zbirke

• I. Narodne pesmi — 60 pesmi (ljubezenske, svatovske, pivske, božičnice)
• II. Pregovori in izreki — 161 pregovorov
• III. Vraže, šege in navade — 64 zapisov
• IV. Nenavadne besede in izrazi — belokranjski slovar

Primeri pesmi

"Sveti meni jasna mesečina,
da bo potom lahko potovati,
da bom videl koju ljubil budem.
Ljubil budem Milico divojko,
milo ljubo, lepo vijolico..."

Primeri pregovorov

• "Kaj oči ne vidijo, to srce ne boli."
• "Daj času časa!"
• "Delaj kot da boš vavik živ, moli kot da boš jutro vmrl!"
• "Bolje je sebi pepel zgrinjat nek drugim zlato."
• "Par para vavik najde."

Primeri vraž

• Ako znaš za kakove tiče, ne povi tega pod streho — bi ti se skujale.
• Sv. Vida rosa je dobra ranija za oči.
• Kada čuješ prvič kukavico popevat, poljubi zemljo, potle te ne bodo boleli zobi.

Objava

Zbirka je bila objavljena v reviji Etnolog (letnik 10-11, 1937-1939). Preberi celoten dokument →

Izbor belokranjskih besed in izrazov, zbranih v zbirki "Šopek poljskih cvetlic" (1894-1895):

Vsakdanje besede

• pir — svatba
• debeljača — koruza
• žbela — čebela
• zdenec — studenec
• luč — tenka treska za svetiti
• mazana — liter in pol držeči vrč
• polič — vrč, ki drži pol mazane
• oterač — brisača
• plahta — rjuha za pokriti posteljo

Klici živini

• bohó — klic volom, da se ustavijo
• čo hajt! — poziv volom, da vozijo na desno
• vr hajs — poziv volom, da vozijo na levo
• éha! — klic za ustaviti konja
• čiba, čibica — klic kokošim, da pridejo domov jest

Imena

• Miko, Mike, Mikič — Nikolaj
• Jure, Juraj, Jurič — Jurij
• Jandre — Andrej
• Jarne — Jernej
• Anuška, Nuška — Ana, Anica

Reki in primerjave

• pun kot jajce — do kraja poln
• moker kot žlop — povsem premočen
• kisel kot vrisk — zelo kisel
• suh kot trn — zelo suh
• lep kot ajngel — lep kot angel
• lep kot dan — lep kot dan
• dobr kot materino mleko — zelo dober

Posebni izrazi

• Krajnc se smeje — Mirna gora in Gorjanci žarijo od zahajočega sonca; če se "Krajnc smeje", bo lepo drugi dan
• Tiho bodi, črni Krajnc te bo! — Tako plašijo poredne otroke, ker so bili Kranjci črno oblečeni in tuji
• mirak — mnogo
• nebore — veš! ("Tako je nebore" = veš, tako je)

Preberi celoten slovar v izvirniku →

O društvu

Društvo kmečkih žena Griblje je bilo ustanovljeno leta 1996 z namenom ohranjanja in promocije lokalne kulturne dediščine Bele krajine.

Dejavnosti

• Ohranjanje tradicionalnih belokranjskih receptov
• Prenos znanja o ročnih delih na mlajše generacije
• Organizacija kulturnih dogodkov v vasi
• Sodelovanje na lokalnih sejmih in prireditvah
• Promocija belokranjske kulinarike (pogača, vino, jagenjček)

Pomen

Društvo igra pomembno vlogo pri ohranjanju vaške skupnosti in povezovanju generacij. Članice skrbijo za prenos znanja o tradicionalnih obrteh, kulinariki in običajih, ki bi sicer lahko utonili v pozabo.

Zgodovina

Podružnična šola Griblje je bila zgrajena okoli leta 1888, prvo šolsko leto pa se je začelo 1889/90. Šola je del OŠ Loka Črnomelj in že več kot 130 let služi izobraževanju otrok iz Gribelj in okoliških zaselkov.

Prvi učitelj

Peter Kambič s Krasinca je bil prvi učitelj na šoli. Žal je še istega leta (1889/90) zbolel in umrl. Kljub kratkemu delovanju je postavil temelje izobraževanju v vasi, ki se ohranja do danes.

Obletnica

Leta 2019 je šola praznovala 130-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so se zbrali nekdanji učenci, učitelji in vaščani ter obeležili bogato zgodovino šolstva v Gribljah.

Sodobnost

Danes šola deluje kot podružnica OŠ Loka Črnomelj. Kljub majhnosti dosega odlične rezultate - učenci so se uvrstili na državna tekmovanja iz matematike, biologije in zgodovine.

Prenova

Leta 2020 je bila izvedena celovita prenova ogrevalnega sistema z namestitvijo toplotne črpalke, kar kaže na zavezanost občine k ohranjanju šole v kraju.